Bistriški vintgar

• Pot do Bistriškega vintgarja pričnite v Zgornji Bistrici. Od vodarne naprej se pot nadaljuje ob potoku Bistrica, ki kristalno čista šumi in buči čez prepreke.
• Po polurni hoji se odpočijte pri rimskem kamnolomu, kjer so nekoč lomili marmor za rimske nekropole na Štajerskem. Očaral vas bo slap Šum, ki se peni čez 13 metrov razjedenega tonalita.
• Nekoliko naprej lahko zavijete na levo, kjer vas strma pot pripelje do Ančnikovega gradišča, ostankov poznoantične utrdbe iz 4. stoletja. Tu so izkopali kovaške izdelke, najzanimivejši med njimi pa je bronasti kipec Apolona. Ob poti so številni ostanki mlinov in žag, ki jih je nekoč poganjala Bistrica. Vsa pot skozi Bistriški vintgar je speljana v senci mogočnih dreves, del poti celo skozi gozdni rezervat. Najmogočnejše drevo med vsemi je znamenita Maroltova jelka z obsegom debla 605 cm.
• V Močniku se pot po Bistriškem vintgarju konča, nadaljujete jo lahko peš ali z avtomobilom proti Trem kraljem, Črnemu jezeru ali Arehu, lahko pa se vrnete v Slovensko Bistrico preko Urha, Tinja in Jurišne vasi ali pa preko Šmartnega na Pohorju.

• kamnolom serpentinita,
• vodarna,
• kamnolom amfibolita in rimski kamnolom,
• gozdni rezervat Gradišče,
• slap Šum,
• Ančnikovo gradišče – poznoantična naselbina,
• Lorbekova domačija,
• slap Žleb,
• Štampoharjev mlin,
• Blažičeva elektrarna in
• Maroltova jelka.